Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi (HT)

Na območju Senožeških brd, ki je sicer ena od 14 lokacij, ki so v Sloveniji določene kot primerne za postavitev vetrnih elektrarn, prevladuje gozd, v fazi študije variant pa bodo že znani in vključeni rezultati raziskav, ki trenutno potekajo. Na podlagi teh ocen bodo načrtovalci prilagodili lokacijo stojišč posameznih vetrnih elektrarn, ki bi utegnile posegati v naravni življenjski prostor ogroženih živalskih vrst.

Rastlinstvo

Na obravnavanem območju prevladuje gozd, in sicer gre za gozdni združbi gradna in jesenske vilovine ter bukve in jesenske vilovine. Ti habitatni tipi se z Uredbo o habitatnih tipih prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjata v ugodnem stanju. Takšen tip gozda prerašča vzpetine na območju.

Prevladuje gozdNa obravnavanem območju prevladuje gozd

Velike zveri

Obravnavano območje je pomemben koridor za prehajanje velikih zveri in ima širši - evropski pomen. Z vidika vpliva vetrnih elektrarn je posebej pomembna fragmentacija strnjenih gozdnih sestojev, ki so pomembni za velike zveri. Trasa vetrnih elektrarn z vplivnim območjem predstavlja matriks, ki bi lahko trajno zmanjšala bivalni prostor živalskim vrstam in preprečevala migracijo nekaterim bolj plašnim zverem (npr. volk in ris). Zapiranje koridorjev velikih zveri bi lahko trajno onemogočilo prehajanje osebkov med posameznimi populacijami. Degradacija gozdnega prostora pomeni v prvi vrsti povečan pritisk živali na bolj poseljena območja, in posledično povečan pritisk na dovoljeni in nedovoljeni odstrel ter splošno povečanje negativnega odnosa do velikih zveri. Ohranjanje koridorjev velikih zveri je dolgoročno pomembna naravovarstvena naloga, saj omogočajo prehajanje osebkov med posameznimi populacijami, to pa želimo tudi upoštevati pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. Lokacije, ki so bile umeščene v migracijski koridor velikih zveri, so bile že v predhodnih fazah opredeljene kot neizvedljive.

VolkVolk (foto Davorin Tome)
RisRis (foto Davorin Tome)

Ptice

Zaradi vetrnih elektrarn lahko pride do večjih negativnih vplivov na ptice, in sicer zaradi trkov z rotorjem vetrne elektrarne, vznemirjanja ptic (zaradi vrtenja rotorja, ki povzroča določene svetlobne in zvočne efekte, kot tudi vznemirjanje ob prisotnosti vzdrževalcev) ali zaradi oviranja na preletnih poteh. Še posebej v primeru, ko vetrno elektrarno sestavlja veriga tesno postavljenih vetrnih elektrarn, lahko to pomeni pomembno oviro za ptice v prostoru. Zaradi potencialnih negativnih vplivov postavitve vetrnih elektrarn na ptice je pomembno, da se izbere lokacije, ki bodo za ptice kar najmanj moteče. Vetrne elektrarne bodo z nadaljnjimi optimizacijami načrtovane, postavljene, in vzdrževane tako, da ne bodo bistveno poslabšale stanja populacij ptic. Območje pobude sodi (po NEP-u) med potencialno ustrezna območja za izkoriščanje vetrne energije. Za vse vrste ptic, še posebej pa za vrste kačar, sršenar, velika uharica in bela štorklja se je na obravnavanem območju že začel izvajati dvoletni monitoring. Izsledke teh raziskav se bo upoštevalo pri nadaljnjih optimizacijah načrtovanega posega.

ŠtorkljaBela štroklja (foto Davorin Tome)
Velika uharicaVelika uharica (foto Davorin Tome)

Netopirji

Negativne vplive lahko pričakujemo tudi na netopirje. Ob preletih in prehranjevanju netopirjev bi lahko prihajalo do usodnih trkov z vetrnimi elektrarnami. V primeru osvetljevanja vetrnih elektrarn bi v nočnem času svetloba privabljala številne žuželke, predvsem nočne metulje, dvokrilce, nekatere hrošče in mrežekrilce. Te predstavljajo plen netopirjev, kar bi lahko v bližino vetrnih elektrarn privabilo netopirje in povečalo potencialno nevarnost za trk netopirja z lopatico rotorja. Za netopirje bodo izvedene enoletne raziskave območja (opazovanje vrst, pregled zatočišč, prehranjevalnih habitatov in preletnih poti netopirjev), na podlagi katerih se bo poseg v nadaljnjih fazah z vidika ohranjanja populacij netopirjev optimiziral.

Prevladuje gozdNetopir