Krajinske značilnosti

Najpomembnejši vpliv na krajino zaradi prisotnosti vetrnih elektrarn je sprememba krajinske slike in posledično prostorskih razmerij, simbolnih vrednosti in kulturnosti prostora. Vetrne elektrarne so običajno opredeljene kot moteča prvina v prostoru, lahko pa v določenih okoliščinah tudi pozitivno prispevajo h kakovosti krajinske slike ali vsaj niso moteče. Praviloma velja, da so negativni vplivi izrazitejši:

  • v naravno bolj ohranjenih krajinah,
  • v krajinah z izrazito simbolno vrednostjo in širše krajinsko prepoznavnih območjih,
  • v odprti (travnati, skaloviti) krajini oz. krajinsko manj pestrih območjih, kjer je stopnja vidne absorpcije manjša,
  • na vidno izpostavljenih legah, predvsem če so vetrne elektrarne v prvem planu najbolj frekvenčnih gledišč,
  • če so te v večjem številu nameščene na neprekinjenem parku vetrnih elektrarn.

Obravnavano območje ne sega v Izjemne krajine Slovenije (MOP, 1996, dop. 1999) kakor tudi ne v krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni opredeljena s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004). Bo pa park vetrnih elektrarn vplival na širšo krajinsko sliko Nanosa, krajinskega prizorišča z izrazito identiteto in simbolno vrednostjo. Ocenjeno je, da je predlagana zasnova parka vetrnih elektrarn po gručah ustreznejša, kot bi bila prvotna zasnova v obliki vetrnih elektrarn precej enakomerno razporejenih v prostoru.


Senožeška brda z Griškega polja