Umeščenost v prostor

V gradivu Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, ki je bilo pripravljeno kot strokovna podlaga za potrebe priprave Predloga nacionalnega energetskega programa za obdobje 2010 - 2030 (NEP), so bila Senožeška brda opredeljena kot eno potencialnih območij za postavitev vetrnih elektrarn. V gradivu je bilo ugotovljeno, da je območje skladno s temeljnimi izhodišči za postavitev vetrnih elektrarn – ustreza varstvenim in razvojnim kriterijem ter ima zadostno povprečno hitrost vetra.

Območje postavitve vetrnih elektrarn se nahaja na nadmorski višini med 400 in 800 m, stojišča pa so umeščena na vrhove in slemena, ki so večinoma poraščena z gozdom. Upoštevali smo tudi vetrni potencial, ugoden relief in bližino že obstoječih gozdnih cest, s čimer se zmanjša obseg gradnje novih cest in posledično vplivov na okolje. Upoštevali smo tudi oddaljenost avtoceste in drugih prometnic, obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov, še posebej pa oddaljenost od naselij, s čimer bomo zagotovili, da bodo vetrne elektrarne čim manj moteče za lokalno prebivalstvo. Izogibali smo se tudi zavarovanim, varovanim in ogroženim območjem (Naturi 2000 ipd.), predvsem migracijskemu koridorju velikih zveri, ki povezuje dinarske gozdove z Nanosom.

Območje načrtovanega parka vetrnih elektrarn (PVE) Senožeška brda je glede vetrnega potenciala zelo ugodno, celo bolj ugodno kot nekatere druge potencialne lokacije PVE v Sloveniji, ki so bile obravnavane v Predlogu nacionalnega energetskega programa Slovenije za obdobje 2010 do 2030. Na območju Primorske, v okolici načrtovanega Parka vetrnih elektrarn Senožeška brda, se že več let opravljajo meritve vetrnega potenciala in pridobljeni so primerni rezultati, ki so usklajeni tudi z Agencijo RS za okolje, Uradom za meteorologijo. Na obravnavani lokaciji je letna izmerjena hitrost vetra na višini približno 15 m približno 7,39 m/s. Glede na to, da je višina osi rotorja generatorja krepko višja, na približno 100 do 120 m višine, se hitrost na tej višini vsekakor poveča, kar se da zelo natančno določiti z računalniškimi simulacijami.


Pregledna karta predlaganih rešitev (vir: DTK 25, GURS)