Kakšen tip vetrnih elektrarn namerava investitor postaviti na območju PVE Senožeška brda?
Tehnologija vetrnih elektrarn je v zadnjih letih izjemno napredovala, vse vetrne elektrarne pa imajo tudi certifikate glede hrupa. Za PVE Senožeška brda še ni bil izbran konkreten tip vetrnih elektrarn, bo pa izbran tak proizvajalec, ki lahko zagotavlja minimalen hrup in ima vse potrebne ustrezne okoljske certifikate.
Kako bodo zagotovljena sredstva za razgradnjo vetrnih elektrarn?
Načrt za razgradnjo vetrnih elektrarn je zapisan v dokumentaciji za sprejem državnega prostorskega načrta, investitor pa se s tem obveže, da ga bo uresničil. V skladu s tem dokumentom je zavezan tudi zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
Kakšen bo poseg v območje gozda?
Ob gradnji stojišča bo potrebno posekati okrog posameznega stojišča premer od 50 do 80 metrov, po postavitvi vetrne elektrarne se ta prostor ponovno pogozdi in pusti počiščen zgolj še premer do približno 30 metrov okrog samega stojišča.
Ali bodo v okviru študije stojišč opravljene tudi meritve hrupa in infrazvoka?
V okviru študije stojišč bodo izdelane vse strokovne podlage, okoljske preveritve in v največji meri upoštevana priporočila javnosti in strokovna mnenja in ugotovitve. Meritve zvoka bodo opravljene na že obstoječi vetrni elektrarni na Griškem polju, preko računalniškega modela v fazi študije stojišč pa bodo ocenjeni vplivi hrupa in infrazvoka tudi za ostala stojišča. Pri tem bo upoštevana minimalna oddaljenost posamezne vetrne elektrarne od robov naselij in uredba o hrupu. <p> </p> Meritve zvoka se bodo opravljale tudi po postavitvi vetrnih elektrarn, investitor pa se bo posvetoval tudi z okoliškimi prebivalci.
Kakšne vrste subvencijo bo dobil investitor za postavitev vetrnih elektrarn?
Trenutno je slovenski sistem podpore izgradnji vetrnih elektrarn oblikovan tako, da za vso proizvedeno električno energijo iz naprave do skupno 5 MW (megavatov) nazivne moči vetrnice (ali več manjših vetrnic) država investitorju zagotavlja odkup električne energije po ceni 95,38 EUR/MWh (evrov na megavatno uro). Ta cena je določena za prvih 15 let obratovanja srednje velikih vetrnic. <p> </p> Večji vetrni parki NIMAJO pravice do zagotovljenega odkupa. Za PVE Senožeška brda, za katerega je izdano energetsko dovoljenje do 120 MW (megavatov) nazivne moči, ni predviden odkup električne energije, ampak je predvidena samo t.i. <strong>obratovalna podpora</strong>. Prispevek je trenutno postavljen na 43,17 EUR/MWh (evrov na proizvedeno megavatno uro). Kakšno podporo bo investitor dejansko dobil, bo znano šele takrat, ko se bodo vetrnice dejansko zavrtele, to je čez 3 do 4 leta, saj podpore prej ni mogoče določiti.
Zakaj je projekt omejen na občino Divača?
PVE Senožeška brda ni omejen na občino Divača, temveč je vezan na že obstoječo transformatorsko postajo Dolenja vas, na katero bodo preko podzemnih kablovodov priključene vetrne elektrarne v vetrnem parku. Pri načrtovanju so bile upoštevane tudi omejitve v prostoru, kot so varovana območja, ekološko pomembna območja, registrirana arheološka najdišča, vodovarstvena območja, območja kulturne dediščine ter koridor, ki omogoča prehod velikim zverem med Alpami in Dinaridi. Ob upoštevanju teh parametrov so bila predvidena posamezna stojišča, ki v tej fazi še niso dokončna, saj je potrebno opraviti pred tem še vse potrebne meritve in CPVO.
Ali lahko lastnike zemljišč na območju PVE Senožeška brda država razlasti, da bi postavila vetrne elektrarne?
Državni prostorski načrt je lahko podlaga za razlastitev, vendar šele potem, ko so izčrpane vse ostale možnosti, kar pomeni, da se z lastnikom res ni dalo drugače dogovoriti. Investitor se razlastitve redko in nerad poslužuje. V primeru državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Senožeška brda je ta možnost, zaradi možnosti prilagajanja posameznih stojišč, še toliko manj verjetna in je investitor ne namerava uporabiti.
Kako merimo moč vetra?
Moč vetra se meri glede na njegovo hitrost in smer pihanja z anemometri. Višje kot se hitrost meri, bolj enakomeren je pretok. Meritev se aproksimira na sosednje položaje in višine glede na konfiguracijo terena. Povprečna letna hitrost vetra je izračunana glede na meritve čez celo leto. Statistike vetra prikazujejo najboljše lokacije za postavitev vetrnih elektrarn glede na najboljše vire vetra. Iz statistik je razvidno tudi, kako naj bodo vetrne elektrarne postavljene in kakšna naj bo razdalja med njimi. Meritve za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda bodo opravljene na 4. točkah na višini cca. 60 do 80 metrov. Iz teh točk bodo s pomočjo karte reliefa in zelo zmogljivega računalniškega programa narejene t.i. rože vetrov, to je smer in hitrost po posameznih točkah.
Iz česa so narejene vetrne elektrarne?
Stebri vetrne elektrarne so večinoma cevaste oblike in narejeni iz jekla ali betona, običajno pa so pobarvani v svetlo sivo barvo. Elise so iz steklenih vlaken, armiranega poliestra ali epoksi lesa.
Koliko časa traja, da je vetrna elektrarna zgrajena?
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je lahko vetrni park zgrajen v razmeroma kratkem času, odvisno od terena in velikosti. Vetrni park z močjo 10 megavatov je lahko zgrajen v dveh mesecih, večji vetrni parki z močjo do npr. 50 megavatov so lahko postavljeni tudi v šestih mesecih.
Kakšni so stroški gradnje vetrnih parkov?
Največji strošek pri gradnji vetrnih parkov so same vetrne elektrarne, ki predstavljajo do 75 % vrednosti investicije. V Evropi skupni stroški vetrne elektrarne na kilovat znašajo med 1.000 in 1.200 evrov. Več informacij o stroških pa lahko preverite na spletni strani EWEA, kjer je objavljen kalkulator <a href="http://www.ewea.org/policy-issues/economics/" title="stroškov električne energije" target="_blank">stroškov električne energije</a> (v angleščini).
Kakšna je življenjska doba vetrne elektrarne?
Vetrne elektrarne lahko elektriko proizvajajo od 20 ‒ 25 let. V svoji življenjski dobi obratujejo do 120.000 ur. Za primerjavo, avtomobilski motor lahko v svoji življenjski dobi deluje med 4.000 in 6.000 ur.
Kakšni so stroški obratovanja vetrnih elektrarn?
Za vetrne elektrarne po svetu je značilno, da so stroški obratovanja relativno nizki v primerjavi s stroški izgradnje vetrne elektrarne. Novejše vetrne elektrarne imajo manjše stroške vzdrževanja kot starejše, vključujejo pa lahko zavarovanje, redno vzdrževanje, popravila, rezervne dele in stroške dela. Po izkušnjah v Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Danskem, stroški delovanja in vzdrževanja v življenjski dobi vetrne elektrarne znašajo približno 1,2 do 1,5 centov (c€) na kilovatno uro, ki jo proizvede vetrna elektrarna.
Kako učinkovite so vetrne elektrarne?
Vetrne elektrarne se začnejo vrteti ob hitrosti vetra 4 do 5 m/s in dosežejo največji izkoristek pri 15 m/s. Pri zelo visokih hitrostih vetra se turbine samodejno izključijo. Sodobna vetrna elektrarna proizvaja elektriko v 75 – 80 % časa, vendar v odvisnosti od hitrosti vetra proizvede različno količino elektrike. Nobena elektrarna ne more proizvajati elektrike 100 % časa, saj se mora ustaviti za vzdrževanje.
Zakaj nekatere vetrne elektrarne v vetrnem parku včasih mirujejo?
Vetrne elektrarne je včasih potrebno zaustaviti zaradi vzdrževanja, ustavijo pa se lahko tudi zaradi premajhne ali prevelike hitrosti vetra. Kadar je veter premočan, je vetrne elektrarne treba zaustaviti, saj se lahko sicer poškodujejo.
Kako hitro se vrtijo elise vetrnih elektrarn?
Elise se vrtijo z 15 – 20 vrtljaji na minuto s konstantno hitrostjo. Vedno več vetrnih elektrarn deluje s spremenljivo hitrostjo, saj se hitrost rotorja z močjo vetra spreminja.
Koliko emisij spusti vetrna elektrarna v okolje?
Vetrne elektrarne med delovanjem v okolje ne izpuščajo toplogrednih plinov. Vetrna elektrarna lahko že v 3 – 6 mesecih proizvede toliko energije kot je je bilo potrebno za izdelavo, postavitev, delovanje, vzdrževanje in za razstavljanje po 20 – 25 letih delovanja. V času delovanja vetrne elektrarne proizvedejo do 80-krat več energije kot je je bilo porabljene za izdelavo, vzdrževanje in demontažo. Vetrna energija v svoji življenjski dobi proizvede najmanj emisij med vsemi tehnologijami za proizvodnjo elektrike.
Ali lahko vetrna energija zagotovi varnost oskrbe z električno energijo?
Po podatkih Evropskega sveta iz leta 2011, je EU uvozila 54 % energije, ta delež pa naj bi se do leta 2030 povečal na 70 %. Evropa je odvisna od držav, kot so Rusija, Alžirija in Kolumbija na področju nafte, plina in premoga. Leta 2010 je tem državam vsak Evropejec v povprečju plačal 706 evrov za uvoz nafte, plina in premoga. Z uporabo domačega vira energije, kot je na primer veter, bi EU postala bolj samozadostna na področju zagotavljanja energentov.