Uporaba v Sloveniji

V Sloveniji je bila do leta 2013 postavljena le ena vetrna elektrarna, in sicer v Dolenji vasi, nedaleč od načrtovanega vetrnega parka na Senožeških brdih. Za izgradnjo vetrnih elektrarn je sicer v Sloveniji primernih sedem lokacij na Primorskem, med njimi Avče, Porezen, Novokranjski vrhi, Hrpelje-Slope, Senožeška brda – Vremščica – Čebulovica – Selivec, Grgar- Trnovo in Banjščice – Lokavec.

Zemljevid dovoljenih območijZemljevid dovoljenih območij

Slovenija je podpisala Kjotski sporazum, na podlagi katerega se je zavezala k zmanjševanju emisij CO2 in povečevanju povprečne rabe obnovljivih virov energije. V skladu s sporazumom z Evropsko unijo mora Slovenija do leta 2020 proizvesti 300 megavatov (MW) iz obnovljivih virov energije. Slovenija je namreč v predlogu Nacionalnega energetskega programa za obdobje 2010 - 2030 (NEP) zapisala vizijo o vzpostavitvi pogojev za prehod v nizkoogljično družbo z vodilno vlogo naslednjih prednostnih področij: učinkovite rabe energije (URE), izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) in razvoja aktivnih omrežij za distribucijo električne energije, ki ta razvoj podpirajo.