Prihodnost

Zaradi omejenih zalog fosilnih goriv so dolgoročno gledano obnovljivi viri energije edina smiselna alternativa pridobivanja energije. Kjotski sporazum, ki ga je podpisala tudi Slovenija, je osnova, na podlagi katere je potrebno zmanjšati emisije CO2 ter povečati povprečno izrabo obnovljivih virov energije. V Sloveniji imamo naravni vir - veter, torej je vetrna energija tista, s pomočjo katere bi lahko pridobili dodatno električno energijo za domače potrebe in celo za izvoz. S tem ukrepom bi lahko sčasoma opuščali izrabo fosilnih goriv, s čimer bi zmanjšali proizvodnjo toplogrednih plinov in bistveno izboljšali stanje okolja. Tudi načrtovano polje vetrnih elektrarn – Park vetrnih elektrarn Senožeška brda, skupne moči do 120 MW, bi bistveno pripomogla k uresničitvi teh ciljev.

Nacionalni akcijski načrti za obnovljive vire energije članic Evropske unije predvideva, da bi do leta 2020 postavili za 213 gigvatov (GW) vetrnih elektrarn in tako lahko zmanjšali emisije CO2 za 342 megaton (Mt), kar je enakovredno približno trem četrtinam današnjih izpustov vseh vozil v EU in bi predstavljalo do eno tretjino (20 %) zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (načrti EU).

V skladu s sporazumom z EU mora Slovenija do leta 2020 proizvesti 300 MW elektrike iz obnovljivih virov energije, med katere spada tudi vetrna energija, globalna zaveza pa je, da do leta 2020 skupna proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn doseže med 8 in 12 odstotki vse proizvedene električne energije.

V državah, ki imajo veliko morja, je že tendenca, da so vetrne elektrarne postavljene na morju (t.i. off-shore wind power plants). V Sloveniji je zaradi majhnosti Piranskega zaliva postavitev takšne vetrne elektrarne praktično nemogoča.