Z obnovljivim virom energije bi letno proizvedli do 280 GWh elektrike – Korak Slovenije do doseganja zavez članic EU
31. Julij 2013

Ljubljana/Divača, 31. julija 2013 – Danes je na občini Divača potekala prva predstavitev pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Gradivo za pobudo je na pristojno ministrstvo vložilo podjetje Vepa, d.o.o.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo je gradivo za pobudo proučilo in dne 12.7.2013 podalo pobudo Direktoratu za prostor, ki je ugotovilo, da je pobuda ustrezna. Direktorat za prostor je dne 19.7.2013 z vlogo zaprosilo za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev vse državne nosilce urejanja prostora in občino Divača, na območju katere je predvidena prostorska ureditev. Rok za pridobivanje smernic je 30 dni. V času pridobivanja smernic ima k pobudi možnost dati predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude tudi javnost. Zaradi objave pobude v poletnih mesecih se je ministrstvo naknadno odločilo, da rok za podajo predlogov, priporočil, usmeritev, mnenj in pobud javnosti podaljša do 9. septembra 2013. V času pridobivanja smernic bo pridobljena tudi odločba o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje.

Postopek priprave državnega prostorskega načrta bo potekal v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Izdelane bodo vse potrebne strokovne podlage, okoljske preveritve in v največji možni meri upoštevana priporočila javnosti. Izdelan je tudi osnutek načrta vključevanja javnosti v postopek priprave državnega prostorskega načrta, ki poleg vseh zakonsko določenih korakov obsega še dodatne aktivnosti vključevanja javnosti; le-te se bodo skozi postopek priprave državnega prostorskega načrta prilagajale tudi glede na odzive lokalnih skupnosti.

V podjetju Vepa v jesenskih mesecih tako načrtujejo predstavitev projekta krajevnim in agrarnim skupnostim na območju Senožeških brd, pri čemer upajo na odprto in transparentno ter konstruktivno razpravo o projektu, saj si želijo, da bi bil projekt tudi družbeno sprejemljiv. Aleš Musić, predstavnik Vepe, ki je investitor in nosilec projekta, je povedal: »Podjetje Vepa je že lani jeseni pridobilo energetsko dovoljenje Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s tem pa tudi mandat za začetek priprave projekta. Podaja pobude za pripravo državnega prostorskega načrta je tako šele prvi korak na tej poti, zato ni pričakovati, da bo prva vetrna elektrarna na tem prostoru stala pred letom 2016. Treba bo izvesti še številne študije in umestiti vetrne elektrarne v prostor. Naša želja je, da to storimo ob podpori in aktivni komunikaciji s prebivalci, stroko ter Občino Divača in drugimi zainteresiranimi organizacijami. Hkrati je ta projekt priložnost za Slovenijo tudi z vidika doseganja načrtov za izrabo obnovljivih virov energije,« še pojasnjuje Musić.

Park vetrnih elektrarn Senožeška brda je predviden na območju ob avtocesti med Razdrtim in Divačo. Območje je v predlogu nacionalnega energetskega načrta (NEP) predvideno kot ena od 14 primernih lokacij v Sloveniji za postavitev vetrnih elektrarn, ki so ustrezne tako z vidika vremenskih razmer kot tudi geografskih pogojev.

V pobudi je predlaganih 49 možnih stojišč vetrnih elektrarn. Po študiji stojišč, ki sledi oddaji pobude, bo izbranih do 40 najustreznejših. Moč posamezne vetrne elektrarne v parku bi bila do 3 MW, skupaj bi letno proizvedle 280 GWh električne energije. To bi predstavljalo približno 2,2 % celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Z uresničitvijo tega projekta bi Slovenija naredila nov korak k doseganju zavez iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije članic EU, ki predvideva, da bi do leta 2020 postavili za 191 GWh vetrnih elektrarn in tako lahko zmanjšali emisije CO2 za 342 000 t.

Ob razpravi o pobudi za državni prostorski načrt so danes na občini Divača načrtovalci napovedali, da bodo pri različnih študijah primernih stojišč upoštevali koridorje divjadi in omejitve Nature 2000, ki v manjšem delu sega na območje Senožeških brd. Izpostavili so tudi, da so vetrnice najčistejši vir pridobivanja elektrike, saj ob delovanju ne proizvajajo toplogrednih plinov, z najnovejšo tehnologijo pa se je tudi hrup vetrnic zmanjšal na minimalno raven. V predlogu NEP (Nacionalnem energetskem programu) je predvideno pridobivanje električne energije iz vetrnih elektrarn v moči do 295 MW do leta 2030, vetrni park Senožeška brda pa bi k tej številki prispeval dobrih 120 MW električne moči.

Po mnenju načrtovalcev je ključnega pomena, da prebivalce in ostale zainteresirane deležnike vključujejo v čim večji možni meri kot to nalaga Aarhuška konvencija in usmeritve za pripravo procesnega vključevanja javnosti v postopek priprav državnega prostorskega načrta, saj je projekt pomemben tako za občino in prebivalce kot tudi za Slovenijo. V ta namen bo v kratkem objavljena tudi spletna stran projekta, na kateri bodo na voljo informacije o vetrni energiji in o Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda in na kateri bodo redno objavljali informacije o vseh fazah projekta.